Maks Viktor | 1001 noč | Hermann Corrodi - Arabski tabor ob sončnem zahodu (19. stol.)

Hermann Corrodi – Arabski tabor ob sončnem zahodu (19. stol.)

Slovito zbirko sestavlja stotine arabskih pripovedk: od starih tradicionalnih pravljic, pa vse do ljubezenskih in fantastičnih zgodb, pravljic, legend, historij, basni, prilik, črtic, povesti, novel, anekdot, burk, in humoresk, ki se prepletajo s poezijo, so polne fantastike, skrivnosti, nevarnosti, ljubezni, dvornih spletk, magije, erotike, brutalnega nasilja, sanjskega sveta, zmešnjav ter neverjetnih razpletov in se raztezajo skozi tisoč in eno noč Šeherezadinega življenja.

 

Večina zgodb spada v zlato dobo islama (od 8. do 13. stoletja), ko so bili pripovedovalci še posebej naklonjeni makamatu, razburljivi pustolovski zgodbi tako v obliki kratke anekdote, kot tudi daljše zgodbe, skoraj že romana. Številne izmed njih opisujejo legendarne kraje in v njih nastopajo resnične zgodovinske osebnosti.

Maks Viktor | 1001 noč | Hermann Corrodi, Otok Philae na Nilu (19. stol.)

Hermann Corrodi, Otok Philae na Nilu (19. stol.)

Žgodbe Tisoč in ene noči se ukvarjajo s temeljnimi vprašanji življenja in bivanja ter zaobsegajo celotno vesolje življenja, svet slabosti in veličin ljudi, od najrevnejših do najbogatejših slojev. Obravnavajo univerzalne teme na način, ki presega vse časovne, jezikovne in kulturne okvire. Dotikajo se duhovnih, spiritualnih in religioznih tem, raziskujejo vprašanja o tem, kako živeti v svetu, kjer je prisotno tako dobro kot zlo z vsemi nasprotji, ki jih v besedilu predstavljajo tiranski in prijazni vladarji, čarovniki in čarovnice, dobri in slabi demoni, dobrotniki in razbojniki, junaki, ljubimci, popotniki, sužnji, morilci, fantastične zveri, pošasti, duhovi, vile, čarodeji … Ukvarjajo se z usodo, ljubeznijo, srečo, duhovnostjo, odnosi med spoloma, neizogibnostjo človeških želja in poželenj, s prizadevanjem za popolnost, z zlorabo moči, pravičnostjo, odpuščanjem, smrtjo in nesmrtnostjo ter umetnostjo, ki spreminja zakoreninjena prepričanja in odvrača smrt.

aradi svoje kompleksnosti in aktualnosti Tisoč in ena noč po vseh teh stoletjih še vedno nagovarja srce in um, buri domišljijo, vznemirja in privlači množice, vedno znova odpira nove meje ustvarjalne kulture in ostaja mogočen vzor z izjemnim vplivom na vse generacije umetnikov.

Genialno povezovanje zgodb in vsebine

inevajo stoletja in še vedno slišimo glas Šeherezade, ki si s pripovedovanjem zgodb podaljšuje življenje skozi tisoč in eno noč. Šeherezadina zgodba pa ni edini okvir, saj tudi junaki njenih zgodb pripovedujejo zgodbe in celo v teh zgodbah najdemo samostojne zgodbe, tako da bralca ne ‘vlečejo’ le zapleti, ampak tudi nenehno pričakovanje razpleta vsaj enega izmed zunanjih okvirjev, v katere so umeščene posamezne zgodbe. Podoben format pripovedi poznamo tudi v Evropi, toda nikjer se zgradba ne zapleta tako domiselno in plastovito kot ravno v Tisoč in eni noči, zato jo to uvršča na prav posebno mesto v svetovni literaturi.

isoč štiristo dvajset (1420!) pesmi obsega skupno skoraj 10.000 verzov. Prepletajo se v zgodbah, slavijo, opozarjajo, predlagajo rešitve situacij, prosijo za usmiljenje in odpuščanje, so kritika napačnih odločitev, svarijo pred nesrečo, komentirajo način življenja, izražajo občutke protagonistov, rešujejo uganke, dajejo odgovore na vprašanja ter junakom in bralcem postavljajo izzive.

 

Maks Viktor | 1001 noč | Otto Pilny - Tržnica s sužnji (1919)

Otto Pilny – Tržnica s sužnji (1919)

Najbolj kultna zbirka pripovedk na svetu, ki se je vtisnila v kolektivni spomin človeštva in eno izmed najvplivnejših del vseh časov, ki že stoletja presega vse kulturne in jezikovne meje.

 

eprav so pripovedi, ki so se ustno prenašale in sestavljale več stoletij, večinoma azijskega in arabskega porekla, je zbirka postala neločljiv del zahodne kulturne dediščine. Tisoč in ena noč je vedno bila in ostaja eden od temeljnih kamnov in poseben dragulj v svetovnem merilu. Velja za veličastno umetnino človeštva, vodilno in neponovljivo delo, neprecenljiv vir vsakovrstnih podatkov ter navdiha. Nesporno največja, najslavnejša, in nepresegljiva zbirka pripovedk se uvršča v sam vrh človeškega ustvarjanja nasploh.

“Nenavadno je, kako pogosto so Noči še vedno pospravljene v otroškem odseku knjižnic, običajno potem, ko je njihov adapter odstranil vse, kar bi bilo najverjetneje všeč otroku: prelivanje krvi, seks in surov humor.”

(The Telegraph)

Tisoč in en vpliv na zahodno kulturo

i znano, ali imata v ključnih elementih tako podobna Homerjeva Odiseja (8. st. pr. n. š.) in Sinbadova popotovanja skupni izvor, ali pa so arabski pripovedovalci porabili veliko časa za preučevanje Odiseje. A čeprav se je prvi znani prevod v evropskem jeziku pojavil šele leta 1704, je imela Tisoč in ena noč na zahodno kulturo vpliv veliko prej. Krščanski pisci so namreč v srednjeveški Španiji iz arabščine prevedli številna dela; filozofijo, matematiko, pa tudi leposlovje. Znanje o delu, neposredno ali posredno, se je očitno širilo izven Španije. Teme in motive z vzporednicami v Tisoč in eni noči najdemo v Chaucerjevih Canterburyjskih povestih, Boccacciovem Decameronu, delih Giovannija Sercambija in Orlanda Furiosa Ariosta. Obstajajo posredni dokazi, da je obstajal prevod Tisoč in ene noči v romunščino že v 17. stoletju, temeljil pa je na grški različici te zbirke. Tako so se zgodbe že pred Gallandom razširile po Balkanu …

“Tisoč in ena noč je prodrla tako globoko v ljudsko domišljijo, kot druge vzhodne knjige, ki jih poznamo; kot Sveto pismo, in težko je sestaviti celoten seznam pisateljev in umetnikov, na katere je to delo vplivalo.”

(The Independent)

d osemnajstega stoletja, ko je to delo prišla do bralcev na zahodu, je eno izmed najbolj priljubljenih del svetovne književnosti, priljubljenost pa še vedno narašča s številnimi izvedbami, uprizoritvami ter priredbami vrhunskih avtorjev, kot so: Goethe, Wordsworth, Coleridge, Poe, Rilke, Scott, Byron, Moore, Keats, Flaubert, Dumas, Puškin, Tolstoj, Doyle, Yeates, Proust, Borges, Rushdie …; z risbami Gustava Doréja; glasbenimi deli Nikolaja Rimskega-Korsakov in Carla Maria von Webra; da o gledališču, baletu, operi, radijskih igrah in hollywoodski filmski produkciji ne govorimo.

Vse to je razlog, da se Tisoč in ena noč uvršča med 100 najboljših in najvplivnejših del vseh časov.